Osrednja knjižnica Mozirje je splošna knjižnica. Kot samostojno knjižnico jo je ustanoviteljica občina Mozirje imenovala na svoji 7. redni seji 17. 9. 2003 z Odlokom o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Mozirje.
Svojo dejavnost opravlja za potrebe Zgornje Savinjske doline in njenih občin: Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje, Rečica in Solčava, s skupno 16.549 prebivalci.
Spada v IV. skupino splošnih knjižniic - kriterij je število prebivalcev področja, ki ga knjižnica pokriva.
Datum pričetka strokovno organiziranega in vodenega knjižničarstva je 1. junij 1973. Takrat je Matična služba za knjižničarstvo pri NUK-u Ljubljana dala pobudo za ustanovitev knjižnice v vsaki slovenski občini. V Mozirju smo knjižnico organizacijsko pripojili v Zvezo kulturnih organizacij občine Mozirje, kasneje pa je bil ustanovljen Zavod za kulturo občine Mozirje, in sicer 10. decembra. 1991 z odlokom Skupščine občine Mozirje. 24. oktobra 1997 se je ime zavoda spremenilo v Zavod za kulturo Mozirje. Njegova ustanoviteljica je bila občina Mozirje.
Knjižnica Mozirje je organizirana kot osrednja knjižnica s krajevnimi knjižnicami v posameznih občinskih središčih na področju Zgornje Savinjske doline in za potrebe vseh sedmih občin: Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje, Rečica ob Savinji in Solčava.
Konec leta 2003 se je na osnovi zakona o knjižničarstvu osamosvojila in danes nastopa kot samostojni javni zavod z nazivom Osrednja knjižnica Mozirje. Ustanoviteljica Občina Mozirje jo je imenovala na svoji redni seji 17. septembra 2003 z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Mozirje. Za ostale občine pa se knjižničarska dejavnost opravlja s pogodbo o izvajanju knjižničarske dejavnosti.
Knjižnico upravlja Svet knjižnice, ki ga sestavlja 5 članov:
- trije predstavniki ustanoviteljice: Andreja Gumzej, Marko Presečnik, Borut Repše
- en predstavnik delavcev zavoda: Mateja Ugovšek
- en predstavnik uporabnikov: Anton Venek
Predsednik Sveta Osrednje knjižnice Mozirje je Borut Repše.
Knjižnica Mozirje postaja tudi informacijski center in opravlja naslednje naloge:
zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo; zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva, elektronskih publikacij, katalogov in drugih baz podatkov; sodeluje v medknjižnični izposoji; pridobiva in izobražuje uporabnike; sodeluje v informacijskem opismenjevanju; zbira, hrani in posreduje domoznansko gradivo; opravlja založniško dejavnost; organizira različne oblike dela za uporabnike in obiskovalce knjižnice.
|