Belo se pere na devetdeset je pretresljiv, humoren in navdihujoč roman, postavljen v obdobje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pisateljica Bronja Žakelj na slikovit in hudomušen način opisuje življenje v tistem času. Kot najstnica se je soočila z nenadomestljivo izgubo mame, pa vendar je znala svojo bridko izkušnjo skozi čas osmisliti tudi z lepše strani življenja. Odlični so njeni zapisi o drobnih neškodljivih stvareh, ki so nam olepšale življenje in katerih se danes spominjamo z nostalgijo. Še posebej mi je ostal v spominu opis odpravljanja družine na izlete z legendarno stoenko, ki je imela volanski obroč s prevleko iz umetnega krzna, na menjalni ročici je bila plastična sladoledna žogica, na zadnji polici vetrobranskega stekla pa igračka kimajoči pes. Odlično spisan roman o moči, upanju in vsem tistem, česar nočemo videti, dokler nismo postavljeni pred dejstvo.

Matija Blagojevič