|
 |
Herman Hesse: STEPNI VOLK
Ko premišljujem o svoji najljubši knjigi, se mi v mislih porodi ime le enega avtorja, ki pa ne morem omejiti samo na določeno delo. Njegov opus ustvarjanja vsebuje tako globoko-duhovne in humane pripovedi, da bi bila s tem storjena krivica. Govorim o Hermannu Hesseju. Med njegovimi deli pa bom izpostavil knjigo, s katero sem prvič stopil v stik z njim. Naslov knjige je Stepni volk.
|
Zgodba govori o Harryju Hallerju, 48-letnemu intelektualcu, v družbi dobro situiranega, pa vendar nezadovoljnem s svoji življenjem. Kljub svojim uspehom doživlja dolgčas, socialno tesnobo in samoto, zato sklene, da si bo pri svojih 50. letih starosti vzel življenje. Misteriozni dogodki ga pripeljejo do knjižice Traktata o stepnemu volku, v kateri je izpoved volka samotarja, ki živi divjo, animalično in sebično življenje. Harry začne počasi spoznavati, da v njegovih prsih ne bije le človeško srce, ampak tudi srce samovoljne, kljubovalne zveri, ki ga sili v nočno življenje malomeščanstva, njihove pregrehe in iskanje smisla izven okov površnega, plehkega vsakdana.
Knjiga me je prevzela, ker mi je prišla v roke ravno ob koncu študija, v obdobju osebnega razpotja, eksistencialnih dilem, razdvojenosti kam spadati, kaj sledi v življenju in kako pluti v viharnem neznanem svetu. V njej sem občutil zavetje in slišal nagovor. Ni mi delila življenjskih lekcij, ampak le prijateljski nasvet, da človek ni monodija, samoten glas, ki ga obkroža svet, ampak polifonija neštetih glasov, ki z njimi tvori obzorje, raznoliko, včasih kontradiktorno in absurdno smešno. Življenje je zato smiselno gledati skozi perspektivo humorja in edina prava pot, ki jo lahko zberemo, je pot k svojem cilju; k samemu sebi.
Miha Rakun |
Preverite razpoložljivost knjig
|
