 |
Max Frisch: HOMO FABER
V Švici so dela Maxa Frischa del nacionalnega literarnega kanona, njegovo pomembnost za švicarsko literaturo pa bi lahko primerjali s pomenom Ivana Cankarjeva za slovenski prostor. |
| In zakaj ravno knjiga Homo Faber? Sprva k razmisleku pritegne že naslov romana, saj se pisatelj poigra z antropološkim terminom v latinskem jeziku in predstavlja delujočega človeka, ki lahko s svojo aktivnostjo in uporabo orodij posega v svoje življenjsko okolje in ga spreminja. Zgodbo pripoveduje prvoosebni pripovedovalec švicarski arhitekt Walter Faber, ki je obseden s številkami in statistiko. Želi živeti le v sedanjosti in za sedanjost, čustvom, preteklosti in ljudem se izogiba, najraje je sam in na varnem. Vsa njegova racionalna prepričanja se izkažejo za zelo krhke temelje, ko le en nepričakovani dogodek na službenem potovanju popolnoma spremeni njegov življenjski tok, dohiti ga preteklost. Knjiga me je prvič »poklicala« v času študija. So knjige, ki ti ostanejo v spominu zaradi zgodbe in so knjige, ki ostanejo ob tebi zaradi globljih razmišljanj in navezav na druga literarna dela. Zagotovo je takšen tudi roman Homo Faber, saj združuje banalnost življenja z vzvišenostjo duha ter sloni na mitološki podlagi mita o Ojdipu. Je knjiga, ki zna biti trpka in duhovita hkrati. Maša Juvan |
|