 | /DOMOVKnjiga meseca Knjiga meseca marca 2022  Isabel Allende: Paula Znana južnoameriška pisateljica svetovnega formata, nečakinja čilskega predsednika Salvadorja Allendeja, je v Sloveniji poznana po številnih delih, ki duhoven svet povezujejo z realnimi političnimi razmerami, v katerih je pisateljica odraščala. Knjiga Paula pa je po mnenju kritikov najbolj osebna in najzaupnejša knjiga, sijajno spisana romanizirana avtobiografija, ki v mnogočem spominja na avtoričin prvenec svetovnega slovesa Hišo duhov. Allendejeva je knjigo napisala ob bolniški postelji umirajoče hčere in nastal je nenavadno čustven avtoportret, v katerem pisateljica opisuje svoje grenko-sladke spomine na otroštvo, pripoveduje neverjetne zgodbe iz mladostnih let in intimne skrivnosti svoje družine. Knjiga meseca novembra 2021  Emmanuelle Pagano: Jamski najstniki Roman francoske pisateljice, ki je v letu 2009 prejel Evropsko nagrado za književnost, se loteva precej občutljive tematike, spremembe spola. Glavna junakinja romana Adele je voznica šolskega avtobusa, ki se je v domači kraj vrnila po dolgih letih in spremembi spola, zato je nihče ne prepozna. V romanu se Adele na svojih vožnjah vrača nazaj v preteklost, ko je bila še deček, brat in sin. Bralec spremlja njeno otroštvo, težak spomin na brata, ki se ni sprijaznil s sorojenčevo transseksualnostjo, in ganljiv odnos s prezgodaj umrlo mamo, ki je svojega sina sprejemala takšnega kot je bil. Adele sedaj upa, da se z bratom po desetletju tišine znova srečata in da tokrat mogoče celo sprejme sestro. Knjiga meseca avgusta 2021  Toshikazu Kawaguchi: Preden se kava ohladi Nenavaden in subtilno napisan roman japonskega pisatelja Kawaguchija je bil prvenstveno napisan kot drama o kavarni, v kateri se posameznik lahko vrne v točno določeno uro v svoji preteklosti. Vendar le pod točno določenimi pogoji in pravili. Najpomembnejše je, da se mora vrniti, preden se mu kava v skodelici pred njim ohladi. Skozi ta koncept, ki ga je pisatelj kasneje še romaniziral, bralec sledi štirim zgodbam z junaki polnimi želja in hrepenenj in seveda dramatično usodo. Zgodbe nas učijo o moči in nemoči drugih priložnosti. Knjiga meseca maja 2021  Claudia Durastanti: Tujka Pripoved se premika skozi življenje pripovedovalke, katere starši so gluhi, čustveno neuravnovešeni in deprivilegirani. Zgodba se začne prav z njimi, saj so bistveno zaznamovali njeno dojemanje sveta, nadaljuje se z otroštvom v italijanski emigraciji v New Yorku in obubožani južnoitalijanski Bazilikati, nato pa se razprostre vse do študija in intelektualnega ter umetniškega razvoja v Rimu in Londonu. Širše gledano je to tudi generacijska pripoved mlade ženske, rojene sredi osemdesetih let, zgodba o generaciji varčevalnih ukrepov in globaliziranega okusa, zgodba o njihovem balansiranju med zabavo in depresijo. Pisateljica in prevajalka Claudia Durastanti velja za eno najprodornejših sodobnih italijanskih avtoric, ki se je s Tujko (2019) prebila v finale za najprestižnejšo italijansko literarno nagrado strega ter doživela odličen mednarodni sprejem. Knjiga meseca marca 2021  Marjolijn van Heemstra: In ime mu bo V romanu In ime mu bo se nizozemska pisateljica, pesnica in dramatičarka Marjolijn van Heemstra poda na razburljivo raziskovanje družinske legende o bratrancu Fransu. Slednji je bil član odporniškega gibanja, zaradi domnevnega sodelovanja v bombnem napadu pa se ga je prijel vzdevek ‘bratranec bombaš’. Že pri osemnajstih letih se Marjolijn van Heemstra odloči, da če bo kdaj rodila sina, ga bo poimenovala po legendarnem bratrancu. Ko leta kasneje res zanosi, se odloči raziskati, kdo je bil pravzaprav človek za to legendo in ali si res zasluži, da bi se njegovo ime preneslo naprej ali kot zapiše pisateljica: “Človek mora zrasti v svoje ime. Ime je stopalo”. |
 Minae Mizumura: Mamina zapuščina Uveljavljena japonska pisateljica je svoj roman Mamina zapuščina namenila tematiki žensk srednjih let, ki so obremenjene s skrbjo za ostarele starše ter številnim etičnim dilemam, ki spremljajo njihova življenja. Osrednja pripovedovalka zgodbe je Mitsuki, petdesetletnica s propadlim zakonom, fizično in čustveno izčrpana zaradi večletne skrbi za svoja ostarela in bolna starša. Zgodba se vrti predvsem okoli hladnega odnosa hčere in matere. Slednja namreč ni skromna starostnica, ampak zahtevna, razvajena in povsem egocentrična ženska, ki se kvečjemu trudi otežiti življenje vsem, ki skrbijo zanjo. V večplastni zgodbi pisateljica veliko kritike nameni tudi japonski tradiciji, sodobnemu zdravstvu in ekonomijo. Predvsem pa odpira številne moralne dileme ter bralca sooča s skritimi temnimi mislimi, ki slej kot prej pestijo vsakogar. Kljub vsemu pa tekoče berljiv roman sporoča, da se je mogoče pomiriti sam s sabo in s svojimi starši. |
 Colson Whitehead: Podzemna železnica Literarna uspešnica Podzemna železnica, nagrajena s Pulitzerjevo in National Book Award nagrado pripoveduje zgodbo o mladi sužnji Cori iz plantaže bombaža v Georgii, ki iz suženjstva pobegne s pomočjo novega sužnja Caesara. Ta ji pove za podzemno železnico in odločita se, da bosta kljub strahovitemu tveganju pobegnila. Cora na begu ubije mladega fanta, a mladima človekoma vseeno uspe najti postajo in zbežati na sever. Besedno zvezo »podzemna železnica« so v Ameriki uporabljali v prvi polovici in sredini 19. stoletja, to pa je bil sinonim za sistem varnih hiš in drugih skrivališč, s pomočjo katerih so afroameriški sužnji bežali na sever. Colson Whitehead v zgodbi podzemno železnico ne uporabi zgolj kot prispodobo, temveč jo opiše kot pravo mrežo podzemnih predorov na ameriškem Jugu. |
 Sally Rooney: Pogovori s prijatelji Mlada irska pisateljica je le z dvema napisanima romanoma, Pogovori s prijatelji in Normalni ljudje, pritegnila pozornost svetovne knjižnih kritikov. V obeh delih pisateljica odlično ubesedi glas milenijske generacije, hkrati pa ne zanemari klasičnega literarnega izročila. V romanu Pogovori s prijatelji spremljamo zgodbo občutljive, a zelo inteligentne Frances, ter njene vihrave prijateljice Bobbi. Frances se spusti v razmerje s privlačnim 30-letnikom, možem starejše ženske, slavne fotografinje. Obe dekleti postaneta del njune družbe, in tako se generacijsko različna četverica spusti v drugačen, intimen in na trenutke tudi zelo boleč odnos za vse. Med Frances in Nickom se razvije globoka intima, ampak ali je to res prava ljubezen? |
 Alessandro Baricco: Mr Gwyn Jasper Gwyn, slavni pisatelj, sprejme odločitev, da enostavno ne bo več pisal. Prične razmišljati, kaj bi drugega počel in najprej dobi navdih v umetnostni galeriji. Izdeloval bi portrete ljudi. Šele pozneje se zave, da pravzaprav nima nekih ročnih spretnosti, pravzaprav obvlada zgolj besede. Skozi serijo nepričakovanih srečanj počasi doume, da mu je usojeno kopirati ljudi. A kako se dokopati do najbolj skritih vsebin svojih portretirancev? In še huje, kako jim razkriti tiste njihove lastnosti, ki se jih niti sami ne zavedajo? Je lahko takšno početje nevarno? Skozi zgodbo se bralcu odpira vprašanje, kakšna pravzaprav je resnična golota in kako jo razkriti en drugemu brez, da bi se prizadeli? V lepo berljivem romanu sta izpisana dva izjemna lika, polna duhovitosti, ki ju spoznavamo skozi avtorjevo prepričljivo in psihološko dodelano pripovedovanje. |
Knjiga meseca decembra 2019  Arundhati Roy: Ministrstvo za najvišjo srečo Indijsko pisateljico in aktivistko smo bralci spoznali že skozi njen romaneskni prvenec Bog majhnih stvari, za katerega je prejela prestižno Bookerjevo nagrado. Desetletje po izdaji prvega romana, ko se je avtorica posvečala predvsem pisanju knjig o družbeno angažiranih temah, je z romanom Ministrstvo za najvišjo srečo znova osvojila bralce po vsem svetu. V njem bralca popelje na osupljivo potovanje po Indijski podcelini, skozi polpreteklo in sodobno Indijo in družbene kontraste. Vse to prikaže skozi paleto živopisnih posebnežev, od hermafrodita Andžum/Aftab dalje, ki skušajo vsak na svoj način živeti in preživeti v tem družbenem kaosu. |
Knjiga meseca novembra 2019  Peter Handke: Lucie v gozdu z oneti Peter Handke je avstrijski pisatelj in prevajalec, po materi Mariji Handke, ki je bila koroška Slovenka, ima v sebi slovenske korenine. Handke je v letošnjem letu prejel Nobelovo nagrado za književnost za »vpliven opus, ki z jezikovno domiselnostjo raziskuje periferijo in specifičnost človekove izkušnje«. Knjiga Lucie v gozdu z oneti po besedah prevajalke Zdenke Hafner Čelan izžareva optimizem. Zgodba se začenja precej pravljično, poleg tega je njen glaven lik deklica Lucie, zato so jo nekateri literarni kritiki uvrščali med mladinska dela. Vendar njena večplastnost in problematika, ki zajema tujstvo, begunstvo in odtujenost, otrokom še ne moreta biti dovolj blizu za celostno razumevanje zgodbe. Poleg Lucie v zgodbi nastopata še lepa in močna mati, ki je policijska načelnica in šibak oče, po duši poek, kovalec zapletenih misli in predvsem strasten iskalec gob (onetov). Njegovo nerazumljeno iskanje pa po njegovi aretaciji vendarle prevzame tudi Lucie. Knjiga meseca septembra 2019  Pablo Auladell: Izgubljeni raj Johna Miltona Večkrat nagrajeni španski ilustrator in stripar je ustvaril unikaten stripovski projekt, adaptacijo Izgubljenega raja Johna Miltona. Filozofsko-religiozna epska pesnitev iz 17. stoletja, ena najbolj zapletenih in mračnih zgodb vseh časov, ki tematizira Luciferjev padec v pekel, svobodno voljo in izvirni greh, je tako bralcem na voljo v obliki stripa oziroma risoromana. Delo je s svinčnikom, ogljem in pasteli nastajalo več let. V njem je Auladell skušal kar se da verno poustvariti atmosfero in vsebino silovitega epa, enega temeljnih del iz zakladnice svetovne književnosti. Knjiga meseca avgusta 2019  Petja Rijavec: Najini valovi Zabavno prikazana tematika, ki pravzaprav samo po sebi ni nič zabavna. Zakonca, ki sta že prestopila abrahama, se na pobudo žene začasno razideta. Žena naveličana vsakdanje rutine in pomanjkanja strasti ter mož, jezen zaradi njene pobude, tako zaživita vsak v svojem stanovanju na različnih koncih mesta. A tegobe poznih srednjih let niso nič manjše kot prej, samsko življenje pa se izkaže za težavnejše, kot sta pričakovala. Dogajanja polna pripoved govori o težkem prilagajanju na spremembe ter novih priložnostih, skratka o stvareh, ki jih doživlja marsikateri sodoben slovenski par. Knjiga meseca julija 2019  Robert Louis Stevenson: Popotovanje z oslico čez Sevene Čeprav je Stevensov potopis po hribovju južne-osrednje Francije star že 140 let, je pisatelj, najbolj znan po knjigi Otok zakladov, po mnenju prevajalke Anje Radaljac »izumil pohodniški potopis, kakor ga poznamo danes, pohodniški potopis torej, ki brezšivno spaja stvarno poročilo in leposlovno izmišljijo.« Gre za doživeto opisano potepanje čez francosko hribovje, obogateno s popotnimi pripetljaji in opažanji pohodnika, ki ugotavlja sedaj že znani rek, da smisel potovanja ni v cilju, ampak v poti sami. Zgodba se giblje med leposlovnim in stvarnim besedilom ter je, po merilih angleškega časopisa Guardian, še vedno na vrhu najboljših neleposlovnih knjig vseh časov in zato zgled za mnoge kasnejše potopisce. |
 Aleksandar Hemon: Vprašanje Bruna Chicaški pisatelj bosanskih korenin v zbirki kratkih zgodb povzema lastno biografijo. V junaku osrednje novele, Jozefu Proneku, opisuje tudi svoje življenjske izkušnje. Ko je Pronek na večmesečni štipendiji v ZDA, v njegovi rodni Bosni izbruhne vojna, njegovi bližnji in prijatelji so ujeti v obleganem Sarajevu, Pronek pa poskuša predvsem preko TV ekranov, pisma in klici so le redki, razbrati, kaj se dogaja v njegovi domovini. Zato ni presenetljivo, da se v tej zbirki kratke proze prelivajo občutki krivde, izkoreninjenosti, odrezanosti, ki pa v pripovedovalcu porajajo suh humor ter hkrati svež poetični pogled tako na novo domovino kot na otroštvo in mladost v bivši Jugoslaviji. Aleksandra Hemona so po izzidu v angleščini napisane zbirke zgodb The Question of Bruno (Vprašanje Bruna, 2000), kritiki začeli primerjati z literarnimi klasiki, kot sta Joseph Conrad in Vladimir Nabokov. |
 John Williams: Avgust Avgust je drugi roman ameriškega pisatelja Johna Williamsa, ki je bil preveden v slovenski jezik. Prvi, z naslovom Stoner, je slovenske bralce takoj navdušil, drugi, naslovljen po rimskem cesarju Gaju Avgustu Oktavijanu, je po mnenju knjigoljubov prav tako vreden bralčevega časa. V romanu ne gre za klasično biografsko pripoved o konkretni zgodovinski osebnosti, čeprav je zgodba postavljena v stari Rim in obdobje omenjenega cesarja. Gre za kompleksno izpisan roman o portretu časa, ko je vladal Gaj Avgust Oktavijan (63–14 pr. n. št.), bralec pa ga spoznava skozi pisma, ukaze in spomine pomembnežev, ki si izmenjujejo novice in podajajo svoja mnenja. Avtor je za roman, ki obravnava še danes aktualna vprašanja, prejel prestižno nagrado National Book Award. |
 Helena Henschen: V senci zločina Prvenec švedske pisateljice, za katerega je Henschenova leta 2009 prejela nagrado Evropske unije, temelji na tragičnih resničnih dogodkih, ki so se zgodili v njeni družini. Leta 1932 je pisateljičin stric, 23-letni Fredrik von Sydow, z železno palico do smrti pobil svojega očeta Hjalmarja von Sydowa ter njegovi hišni pomočnici. Nato je skupaj z mlado ženo zapustil Stockholm in tik ob prihodu policije z revolverjem ustrelil še njo, na koncu pa sodil še sebi. Dogodek je pretresel celotno Švedsko, saj je bil njegov oče spoštovana javna osebnost, v pisateljičini družini pa je to grozovito dejanje postalo tabu. V svojem romanu poskuša pisateljica s pomočjo policijskih poročil, pričevanj znancev, pisem in časopisnih člankov vsaj delno razumeti tok dogodkov, ki je pripeljal do tako šokantnega konca. V času nastajanja knjige je avtoričina mama (stričeva sestra) še živa, a travma je prehuda, da bi sploh lahko govorila o njej. |
 Dalila Heuse: Sramežljivost občutij V avtobiografski zgodbi, večkrat nagrajenem literarnem prvencu, belgijska pisateljica razkriva neznosno trpljenje male deklice, žrtve spolne zlorabe, ki pa se s pogumom, srčnostjo in neomajno materinsko ljubeznijo uspe rešiti tega nepojmljivega zla. Sedemdesetletni slikar Ludvik, ki že več dobro desetletje trpi zaradi izgube spomina, po pošti prejme avtobiografski roman od pisateljice, za katero še ni slišal. Z veliko radovednostjo se zatopi v branje zgodbe o Dorjani, ki pripoveduje o tem, kako jo je od petega leta zlorabljal njen oče in s svojim ravnanjem uničil celotno družino. Globoko pretresen poskuša Ludvik ugotoviti, zakaj je ta zgodba namenjena ravno njemu. V tem času pa se na oddelku za intenzivno nego po hudi prometni nesreči s smrtjo bori Lea, uspešna poslovna ženska pri petdesetih … |
Knjiga meseca avgusta 2018  Larry Alexander, Adam Makos: Višji klic – Resnična zgodba o boju in viteštvu sredi razklanega neba druge svetovne vojne Dva medvojna pilota, Američan Charlie Brown in Nemec Franz Stigler, sta resnična junaka čustvene zgodbe iz druge svetovne vojne, ki opisuje zmago človečnosti nad sistemom. Zgodilo se je leta 1943, ko se je Brown s sesutim letalom in ranjeno posadko vračal z bojnega poleta nad Nemčijo in se v zraku srečal z nemškim lovcem, katerega je upravljal spreten bojni pilot, Stigler. Usodno srečanje in neverjetno dejanje nemškega pilota je oba moža za vedno zaznamovalo, ameriško 8. zračno poveljstvo pa je takrat dogodke med njima označilo kot »strogo zaupne«. Po štirih desetletjih je med sedaj že starima možema prišlo do vnovičnega srečanja, na katerem sta uresničila svojo zadnjo nalogo. |
Knjiga meseca julija 2018  Rosa Montero: Strasti – Ljubezni in usode, ki so spremenile zgodovino Znana španska pisateljica Rosa Montero je v letih 1997 in 1998 v prilogi časnika El País objavljala daljša besedila o ljubezenskem življenju znanih osebnosti. Zgodbe je nato zbrala v knjigi biografskega žanra, razkrivajo pa ganljive, nenavadne, tragične in celo patetične ter perverzne ljubezni svetovno znanih osebnosti. Med njimi tako prebiramo o usodah parov, kot so Sissi in Franc Jožef, Yoko Ono in John Lennon, Kleopatra in Mark Antonij, Evita in Juan Peron … Kot je v nekem svojem zapisu dejala manca Košir, ambasadorka kakovostnega branja, je treba knjigo, »ki se bere na dih, prebirati ne le kot analizo značajev in razvpitih partnerskih razmerij, temveč tudi kot to, kaj ljubezen NI: Potem lažje spoznavamo, kaj prava ljubezen JE.« Knjiga meseca aprila 2018  Donna Tartt: Lišček Najnovejši roman Donne Tartt, kultne ameriške pisateljice, je izšel konec leta 2013, zanj pa je avtorica prejela tudi Pulitzerjevo nagrado. Zgodba, v kateri je osrednja vloga namenjena Theodorju Deckerju, ki v terorističnem napadu v newyorški galeriji izgubi mamo, je zapisana kompleksno. Temelji na nepričakovanih pripetljajih in številnih zgodbenih obratih, gonilno zgodbo romana pa sestavljajo trije dogodki. Prvi je omenjeni teroristični napad, drugi je, ko Theodor v paniki pograbi slikarsko mojstrovino, Fabritiusovega Liščka, tretji pa, ko mu ena od žrtev, Welty, v zadnjih trenutkih zaupa svoj prstan in naroči, naj ga odnese k njegovemu poslovnemu partnerju. Avtorica v zgodbi izrisuje dva svetova, ki pa med seboj nista nujno ločena: newyorški višji razred in mestni družbeni rob, oba precej skrita pred našimi očmi. Knjiga meseca februarja 2018  Hanne Ørstavik: V Bordeauxu je odprt prostor Založba Modrijan je v zbirki Bralec izdala pretresljiv roman o pasteh sodobne družbe; odtujenosti, pomanjkanju globokih čustev ter nepotešenosti kot posledici hipnih užitkov. Glavna junakinja romana je cenjena norveška likovna umetnica, ki neizmerno hrepeni po telesni in čustveni združitvi z umetnostnim zgodovinarjem Johannesom. Ta pa ji niti čustev niti ga umetnica telesno ne privlači, ampak jo vidi zgolj kot družabnico. V obsedenosti, da bi se z njim združila, pa umetnica, ki je sicer zelo svobodomiselna ženska, vedno bolj izgublja sebe. V osrednjo zgodbo sta vpleteni še dve ženski, galeristka Abel in njena hčerka Lily. Protagonistka ju spozna med pohajkovanjem po Bordeauxu, kjer postavlja svojo novo razstavo. Ob ženski sta prav tako polni hrepenenj, možnost izpolnitve pa se obeta zgolj eni. Knjiga meseca oktobra 2017  Karel Gržan: 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma Zgornjesavinjčan Karel Gržan je avtor več kot tridesetih knjig, duhovnik in doktor znanosti s področja literarnih ved, med drugim je napisal uspešnice »Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?«, »Vstanimo, v suženjstvo zakleti!: Stop smrtonosni igri polov«, »Vstanimo, v suženjstvo zakleti!: Izstop iz smrtonosne igre polov«. Tokrat izpostavljamo njegovo najnovejšo knjigo, ki je izšla ob 500. obletnici Lutrovega protestnega pisma o nevzdržnost razmer v Cerkvi, 31. oktobra 1517. Nevzdržnost današnjih ekonomskih in življenjskih razmer pa je vzrok 95 tez patra Gržana, v katerih je poziv, da se odvrnemo od krivičnega in zločinskega hrematizma in obudimo nauk ekonomije, katere temeljno poslanstvo je skrb za dom – poskrbeti za slehernika. Tanka knjižnica kar vabi k razmišljanju o svetu, v katerem danes živimo. |
Knjiga meseca septembra 2017  Joël Dicker: Knjiga o Baltimorskih Roman skozi pripoved uspešnega pisatelja Marcusa Goldmana razkriva vzpone in padce dveh vej rodbine Goldman: Baltimorskih, Marcusovega bogatega strica in tete, in Montclairskih, Marcusovih staršev srednjega razreda. Spremljamo zgodbo treh bratrancev Goldman oziroma dveh bratrancev in fanta, ki ga bogati, uspešni, sijajni Baltimorski Goldmani vzamejo za svojega. Bratrance povezuje močna vez, nepremagljivo trojico tvorijo vse od otroških let. Skozi leta pa se zavezništva krhajo – še posebej, ko v druščino vstopi privlačna soseda Alexandra. Roman iz poglavja v poglavje prepleta zgodbi odraslega Marcusa, pisatelja, ki išče navdih za nov roman, z Marcusovimi spomini na otroštvo ob bratrancih, in dobi epilog z odkritjem skrivnosti, ki so pred Marcusom dolga leta ležale pozabljene. |
 Patrić Alec S.: Črna skala Belo mesto Patrić je avstralski pisatelj, ki se je rodil v Zemunu v Srbiji in v otroštvu emigriral v Avstralijo, kjer zdaj na Univerzi v Melbournu poučuje kreativno pisanje in sodobno književnost. Nič neobičajnega torej ni, da junaka njegove pripovedi prihajata s področja nekdanje Jugoslavije, Jovan iz Sarajeva, Suzana pa se je rodila v Belem mestu (Beograd), in zdaj poskušata v Črniskali (Black Rock – predmestje Melbourna) pozabiti na tragične preizkušnje iz preteklosti in zaživeti znova. Nekdanja profesorja na Sarajevski univerzi se na drugem koncu sveta preživljata s čiščenjem, ona čisti tuja stanovanja in hiše, Jovan pa čisti v bolnišnici. Tam ga po naključju zadolžijo za odstranjevanje srhljivih skrivnostnih grafitov, ki jih neznanec pušča po najbolj bizarnih koncih. Ker se odvratno pisanje neznanega storilca ne preneha in vse skupaj pripelje do skrivnostnih umorov bolnišničnega osebja, se kmalu vpletejo mediji in policija, ki začne sumiti tudi Jovana … Izvirno zaokrožen roman je leta 2016 dobil nagrado Milesa Franklina – najprestižnejšo avstralsko nagrado za književnost. |
 Hjalmar Söderberg: Resna igra Roman je bil napisan že daljnega leta 1912 in je odlična kronika tedanjega Stockholma, saj z mnogimi detajli popiše duhovno ozračje, kulturno dogajanje, znane osebnosti in politično dogajanje v takratnem mestu. A rdeča nit romana je kljub vsemu ljubezenska zgodba, pravzaprav ena najboljših v švedski književnosti. Opisuje dolgoletno ljubezensko razmerje med Arvidom Stjärnblomom, obetavnim novinarjem, in Lydio Stille, prikupno hčerko priznanega stockholmskega slikarja. Njuna ljubezen je mučna in hkrati močna. Kljub temu se Arvid noče vezati, njune poti se razidejo, vendar po desetletju hrepenenja na obeh straneh znova združijo. A tokrat je ločena Lydia tista, ki se ne želi več vezati. |
 Elif Shafak: Čast V romanu spremljamo mlado Kurdinjo Esmo, ki živi v Londonu, a njena življenjska zgodba je razpeta med robom Evfrata, živahnim Istanbulom in evropsko prestolnico. Ganljiva zgodba govori o emigraciji, neživljenjskih sponah starodavnih patriarhalnih odnosov in teži preteklosti. Roman je poln žensk, ki jim življenje na glavo obrne moški, ki zagreši umor iz časti. Napeta družinska saga o uničenih življenjih zaradi tradicionalizma. Avtorica sodi med najbolj priljubljene sodobne turške avtorje. Je mojstrica besed, opisov in vzdušja. Njena dela so prevedena v več kot 30 jezikov. |
Knjiga meseca januarja 2017  Philip Roth: Očetovina Resnična zgodba Ameriški pisatelj Philip Roth je prejemnik številnih prestižnih književnih nagrad, med drugim mednarodne Bookerjeve nagrade, Pulitzerjeve nagrade ter Ameriške državne nagrade za književnost. V svojem delu, spominih na očeta, pripoveduje resnično zgodbo o bolezni in posledičnem umiranju svojega očeta in se na ta način loteva ene izmed najbolj arheotipskih tem: odnosa med očetom in sinom. Ko njegovemu očetu postavijo diagnozo možganski tumor, se mora Roth z vso sinovsko ljubeznijo in hkrati nelagodjem ob bližini smrti spoprijeti s hitrim telesnim propadanjem nekdaj izjemno karizmatičnega in kremenitega moškega. To hudo izkušnjo pisatelj prelije na papir v obliki tankočutne pripovedi o slovesu dveh bližnjih, o večnem krogu rojstva in umiranja, življenja ter smrti, ki brez izjeme določata našo bit. |
Knjiga meseca novembra 2016  Haruki Murakami: Brezbarvni Tsukuru Tazaki in njegova leta romanja V Murakamijevem romanu, ki je v japonščini izvirno izšel leta 2013, spremljamo zgodbo žalostnega naslovnega junaka, projektanta železniških postaj, ki mu je neljub dogodek pred leti za vedno zaznamoval življenje. Naenkrat se mu je namreč odrekla četverica prijateljev (ki imajo za razliko od njega v priimku vsi neko barvo, od tod tudi naslov romana), s katerimi so bili nenavadno močno povezani. Razloga za nenadno izločitev iz kroga prijateljev ni poznal. Več kot petnajst let kasneje, ga splet okoliščin, še posebej pa njegova trenutna prijateljica, pripelje do tega, da se odloči raziskati, kaj se je takrat v resnici zgodilo. Ko Tsukuru Tazaki potuje od enega do drugega prijatelja, da bi sestavil mozaik, ki mu je spremenil življenje, Murakami pred nami doživeto razpre njegovo preteklost in dogajanje osvetli z različnimi stranskimi zgodbami, kar se vse steče v dramatični konec tega tekočega romana. Knjiga meseca oktobra 2016  Kristian Lundberg: Yarden Šved Lundberg je avtor številnih pesniških in proznih del ter prejemnik najvišje švedske literarne nagrade. Največje pozornosti literarnega sveta pa je bil deležen njegov avtobiografski roman Yarden, v katerem si avtor skozi pretresljivo lastno zgodbo poskuša odgovoriti na več temeljnih vprašanj, med njimi tudi »Kaj je tisto, kar te naredi človeka?«. Pisatelj, ki ostane brez službe in se nazadnje znajde med pristaniškimi delavci, na svoji koži občuti krute meje med razredi, ki naj bi bile v sodobni Švedski zabrisane. Bralec skozi njegovo pripoved spozna življenje večinoma priseljencev, ki delajo v hudem mrazu, pogosto z nevarnimi snovmi, v več izmenah. Tukaj se hitro pokaže, kaj je morala, solidarnost, kaj so izdaje, boj za preživetje in boljšo službo. Roman je pisan naturalistično, brez sledu idealizacije. Knjiga meseca julija 2016  Joyce Carol Oates: Pikov fant Joyce Carol Oates je prepoznana kot ena najboljših ameriških pisateljic zadnjih desetletij, ki v ostri prozi obdeluje vsakršne sodobne tematike. Relativno kratki roman Pikov fant je psihokriminalka o uglednem avtorju elegantnih kriminalk Andrewu J. Rushu, ki sicer živi urejeno družinsko življenje s tremi otroki. Ima pa skrivnost, in to je skrivno pisanje zelo drugačnih, nasilnih, sadističnih romanov, pod katere se podpisuje s psevdonimom Pikov fant. Nekega dne pa hči po naključju najde eno izmed knjig Pikovega fanta in prične spraševati… Istočasno pisatelja neznana ženska obtoži plagiatorstva. Stiska, ki zajame sicer prijaznega Andrewa, prične vztrajno na dan pritiskati njegov skriti jaz. Vešče napisana zgodba se prebira tekoče in bralca ves čas drži v napetosti. Knjiga meseca maja 2016 v Knjižnici Mozirje  John Williams: Stoner Stoner je v izvirniku izšel v Ameriki leta 1965, status prestižnega romana, ki mu pritiče še danes, pa je pričel dobivati šele ob vstopu v tretje tisočletje. Danes je velika evropska uspešnica, in to celo brez pomoči kakšne filmske adaptacije, tudi na slovenskem knjižnem trgu je eden najboljših prevedenih romanov v letošnjem letu. Glavni junak romana je William Stoner, ki se kmečkim staršem v slabih življenjskih pogojih rodi ob koncu 19. stoletja. Kot mlad fant dobi priložnost za študij kmetijstva, ob tem pa spozna, da je njegova prava ljubezen literatura. S pomočjo te ljubezni se prebija skozi pogosta življenjska in poklicna razočaranja, njegova predanost literaturi ter življenjskost njegove tragične usode pa sta tisti, ki bralca hkrati ganeta in pretreseta. |
 Tommi Kinnunen: Križišče štirih poti V središču zgodbe, ki zajema dogodke od konca 19. Pa do konca 20. stoletja, so trije ženski liki. Vsaka po svoje močna, posebna. Četrta pot pa je pot moškega, tragična in močno povezana z vsemi tremi ženskami. Življenje na Finskem bralec spoznava skozi oči treh generacij žensk, matere, hčere in snahe. Vse tri so močne in neustrašno kljubujejo moškim naklonjeni družbi. Maria je ugledna babica, ki sama vzgaja svojo hči in zavestno moških ne spusti več v svoje življenje. Njena hči Lahja se z družbo spopada preko svojega poklica, ki je v takratnih razmerah za žensko nenavaden, je namreč fotografinja. Poročena je z Onnijem in skupaj vzgajata tri otroke. A ljubezen ji ni naklonjena, zato se popolnoma zapre vase in postane hladna do svojih najbližjih. Snaha Kaarina je edina, ki je naklonjena tradicionalni vlogi ženske, prav zaradi tega pa postavljena pred marsikatero preizkušnjo. |
 Harper Lee: Če ubiješ oponašalca Roman ameriške pisateljice Harper Lee Če ubiješ oponašalca iz leta 1961 je v slovenščini prvič izšel že leta 1964, takrat z naslovom Ne ubijaj slavca. Zgodba je avtorici prinesla Pulitzerjevo nagrado in je še danes na seznamu najbolj priljubljenih romanov med ameriškimi bralci. Pisan je s perspektive devetletne Scout, ki s svojim bratom Jemom in prijateljem Dillom v 30. letih prejšnjega stoletjaskozi svoje oči doživlja očetov moralni boj z rasno segregacijo. Pripovedovalkin oče Atticus Finch namreč prevzame obrambo temnopoltega Toma Robinsona, ki naj bi posilil mlado belko Mayello Evell, pri tem pa se srečuje z velikim nasprotovanjem someščanov. Vedno mirni Atticus hčerki in sinu s svojo poštenostjo in moralno pokončnostjo ves čas daje velike življenjske nauke, ki ju bodo na pozitiven način zaznamovali za vse življenje. V ozadju vsega dogajanja pa je ves čas nevidni sosed Arthur »Boo« Radley, strašljivi lik že desetletja zaprt za stenami svojega doma, ki pa se na koncu izkaže za povsem drugačnega, kot so si ga predstavljale mlade otroške glave … |
 Gaute Heivoll: Čez kitajsko morje Roman Čez kitajsko morje je delo norveškega pisatelja in velikega humanista. V romanu se avtor sooča s problematiko duševno bolnih in temeljnim problemom drugačnosti. Heivoll na podlagi resnične zgodbe o zakoncih, sicer tudi starših dveh otrok, ki na svoj dom sprejmeta skupino umsko prizadetih posameznikov, zgradi pripoved o drugačnem pristopu, ki se zdi v današnjem svetu že skoraj nemogoč, saj umesti ljudi z duševno boleznijo tja, kamor sodijo, torej v našo sredo. Hkrati je to roman o veličini ljubezni med družinskimi člani, o izjemni očetovski zavzetosti, o materinski ljubezni – in tisti, mogoče najdragocenejši, do sočloveka. |
 Roman meseca decembra 2015Dante Maffìa: Uporniški genij: Roman o Tommasu Campanelli Uporniški genij je najboljši roman avtorja, ki je izdal že več kot trideset pesniških zbirk, več kot dvajset romanov in približno petnajst obsežnejših esejističnih del. Prevedel ga je Vasja Bratina, ki se je že dokazal s prevodi Ecovih romanov. Biografski roman pripoveduje o Tommasu Campanelli, enem izmed vodilnih mislecev 17. stoletja, osebnim prijateljem Galilea Galileja, ki ga je tudi branil na znamenitem sojenju, ki se je končalo z Galilejevim zanikanjem lastne teorije in upornim stavkom »Eppur si muove!«. V knjigi so skrbno izbrane prelomnice v filozofovem življenju, iz katerih je pisatelj mojstrsko sestavil zgodbo Fra Tommasa, vse od otroške vedoželjnosti do končne slave pod zaščito francoskega dvora. Bralec bo prebiral izjemno življenjsko zgodbo Campanellija, ki se ni uklonil še tako nečloveškim inkvizicijskim metodam zasliševanja in je bil sojetnik Giordiana Bruna v inkvizacijskih zaporih. |
 Joël Dicker: Resnica o aferi Harry QuebertŠvicarski pisatelj Joël Dicker je s svojim literarnim trilerjem navdušil bralce po vsej Evropi, zgodba o pisatelju Harryju Quebertu je namreč zasedla vrhove večine knjižnih lestvic. Zgodba se v celoti dogaja v ZDA, prične pa se v letu 1975, ko mesto Aurora v New Hampshirju pretrese dvojni zločin. V domači hiši najdejo ustreljeno Deboro Cooper, ki je malo pred tem policijo obvestila, da nekdo zasleduje mlado punco, tega dne pa izgine tudi 15-letna Nola Kellergan. Zgodba se nato preseli v leto 2008, ko posmrtne ostanke Nole Kellergan po naključju izkopljejo na vrtu pisatelja Harryja Queberta. Izkaže se tudi, da sta bila pisatelj in skoraj 20 let mlajša Nola ljubimca. Quebert je edini osumljenec, primer se zdi jasen. A njegov nekdanji študent in pisatelj Marcus Goldman tega ne verjame … |
