Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani

Zgodovina

8. oktobra 2004 sta sestavni del Knjižnice Mozirje postali tudi muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani in osebna zbirka Aleksandra Videčnika.

Muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani smo ustanovili na pobudo posameznih krajanov Mozirja v sodelovanju z Občino Mozirje, ki je postavitev zbirke tudi v celoti financirala. Deluje kot organizacijska enota Knjižnice Mozirje.

V letu 2003 smo se povezali z Muzejem novejše zgodovine Celje, ki je nudil strokovno pomoč pri zbiranju in odbiri eksponatov ter pri sami postavitvi zbirke. Prvi del je bil odprt v letu 2004, drugi del pa v drugi polovici leta 2005. Muzejska zbirka je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz Osebne zbirke Aleksandra Videčnika in stalne razstave Mozirje in Mozirjani. Do leta 2025 sta obe domovali v prostorih kaplanije ob župnijski cerkvi. Decembra 2025 je bila Muzejska zbirka s stalno razstavo preseljena na novo lokacijo na mozirski trg (Na Trgu 38).

Stalna razstava Mozirje in Mozirjani prikazuje zgodovino Mozirja, starega trškega naselja na prehodu iz Zgornje v Spodnjo Savinjsko dolino, ki se prvič omenja kot trg že leta 1318, leta 1581 pa postane trg s posebnimi pravicami in predpisanim grbom. Mozirje se je skozi čas razvilo v rokodelsko in obrtno središče, mozirsko sukno je namreč slovelo po vseh trgih na Štajerskem. Gostilničarjem in trgovcem je posel cvetel predvsem ob sejmih, ko je prišlo v Mozirje veliko prodajalcev in kupcev. Razvito je bilo tudi splavarjenje ter predelava in trgovina z lesom. Mozirjani so se hitro narodno prebudili in v kulturnem pogledu s svojim delovanjem ohranjali slovensko pesem in besedo. Ustanovitvi Narodne čitalnice so kmalu sledila tudi kulturna društva. Leta 1940 so odprli prosvetni dom, šest let prej pa je eno najstarejših sokolskih društev na Slovenskem v Mozirju dobilo svoj dom, kjer še danes potekajo različne športne dejavnosti.

Posebnost zbirke je, da so večino razstavnih eksponatov podarili krajani sami in tako veliko prispevali k dodatni kulturni ponudbi kraja.

V zbirki Aleksandra Videčnika, ki začasno ostaja v kaplaniji (nad slaščičarno Polonca), so na ogled stare listine, bankovci, molitveniki, knjige Mohorjeve družbe, Cankarjeva dela, ki jih je založil Lavoslav Schwentner, knjige, ki opisujejo Zgornjo Savinjsko dolino, osebni spominki zbiralca, zbiralčeva samostojna dela in dela, ki jih je urejal ali pa bil njihov soavtor. V zbirki pa najdemo tudi prave dragocenosti, kot so: faksimile Dalmatinove Biblije, Slavo vojvodine Kranjske, Sovretove Stare Grke, pesmarico Ipavcev iz Šentjurja, zbirko pesmi domačina Florjana Vodovnika – Siegenfelda, Življenje svetnikov iz leta 1831, prvi vodnik po Savinjskih Alpah, avtorjev F. Kosa in Frana Kocbeka ter Dekanijo Gornjegrajsko Avgusta Stegenška.