Slovenska knjiga meseca


Slovenska knjiga meseca februarja 2022 Klemen Pisk: Mamutova oporoka

Zabaven roman v ospredje zgodbe postavlja izgubljenega in hkrati genialnega čudaka doktorja Žažlja, ki se v svoji akademski karieri ki se suvereno ukvarja z jezikovnimi obrobnostmi, predvsem z dvojino. Žaželj se udeleži mednarodnega kongresa v turistični vasici na vzhodu Litve, poleg njega pa še vrsta učenjakov z vsega sveta. Sobo v hudo neuglednem hotelu si deli z bahrajnskim profesorjem El Hadž Baharjem in ta ga ves čas spravlja ob živce.
Trudi se za naklonjenost organizatorke kongresa, magistre Dorote Šenkjevič, pri tem pa ne more pozabiti svojega nekdanjega dekleta. Vse pa se zaplete, ko se na kongresu pojavita dve osebi in sporočita za doktorja Žažlja usodno novico. Klemen Pisk spada med najbolj prepoznavne slovenske jezikoslovce in prevajalce, je tudi pesnik, pričujoči roman pa je njegov romaneskni prvenec.  
Slovenska knjiga meseca januarja 2022 Andrej Blatnik: Trg osvoboditve

Avtor, ki je izdal že štirinajst knjig in med drugim za svoje delo prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, se v zadnjem romanu posveti slovenski osamosvojitvi in številnim zapletom, ki so jih ti burni politični časi povzročili marsikateremu malemu človeku. 21. junija 1988 se na Trgu osvoboditve zgodi protest proti političnim aretacijam. In tam mlad fant po nesreči pohodi vrstnico, s čimer sproži vez, ki bo – prek vzponov in padcev – trajala vse življenje.
Zgodba mladega para je le delček v mozaiku tistih razburljivih časov, ki so spremenili marsikatero družinsko in družbeno vez, spreminjali etične norme in preobrazili marsikaterega posameznika. Andrej Blatnik v tem romanu s prodornimi opazkami in anekdotami razkriva zapletenost prehajanja v čase, ko sanje sestopajo na trda tla prostega trga dobrin in vrednot.   Slovenska knjiga meseca oktobra 2021 Barbara Popit: Poklon Himalaji

Popotnica Barbara Popit si je ogledala že precejšen kos našega planeta, njeno zadnje potovanje v Nepal, kjer je opravila treking okoli Anapurne, pa se jo je dotaknila v tolikšni meri, da je spisala svoj knjižni prvenec Poklon Himalaji. V knjigi opisuje hojo po krožni poti okoli Anapurne, ki je bila izbrana za najboljšo pohodno pot na dolge razdalje na svetu.
Morebitnemu popotniku ali zgolj ljubitelju potopisov razkrije svojo izkušnjo, poda tudi koristne napotke in se predvsem pokloni Himalaji, gorovju, ki te s svojo neverjetno energijo privlači, odvrne ali pa sprejme v svoje domovanje. Na pot se je podala v družbi legendarnega alpinista Vikija Grošlja, ki je tudi napisal predgovor h knjigi.   Slovenska knjiga meseca septembra 2021 Fužir Schart, Barbara Ana: Zaštrikane zgodbe : intimni kažipot po Mozirju

Zaštrikane zgodbe – intimni kažipot po Mozirju so svojevrsten leposlovni vodnik po kraju, ki spodbuja k raziskovanju manj znanih, a zato nič manj pomembnih kotičkov naše domovine. Knjiga prinaša osem kratkih literaliziranih zgodb iz polpretekle zgodovine in sodobnosti.
Gre za zgodbe navadnih ljudi, ki so s svojim vsakdanom sooblikovali Mozirje, kakršno je danes. Med drugim v knjigi spoznamo domačinko, ki je leta 1935 prah dvignila s tem, ko je v Mozirje prva prikorakala v hlačah. Ena izmed zgodb pripoveduje o elkrojskih šiviljah, ki so po tistem, ko so opravile dnevno normo, šivale še hlače za Teriotorialno obrambo mlade države, spet druga govori o tem, zakaj so prebivalci kot pingvini na antarktičnem mrazu stopili tesno skupaj, ko je pogorela koča na Golteh.   Slovenska knjiga meseca juilja 2021 Irena Svetek: Rdeča kapica

Roman Rdeča kapica je prvi v seriji psiholoških kriminalk Irene Svetek, ki je za svoj prvi roman Od blizu dobila nagrado za najboljši prvenec leta 2004. Tokrat se je posvetila raziskovanju temnih, sprevrženih plati človeške narave in kritiki sodobne družbe. Sredi Ljubljane v parku na Kodeljevem sprehajalec psa odkrije golo truplo brutalno umorjene trinajstletne deklice, oblečene le v rdeč plašček.
Kriminalistično preiskavo usmerja okrožni državni tožilec Mio Aurelli, ob raziskovanju pa ga pot zanese v majhno mesto na jug Srbije, kjer je bila pred leti na krut način umorjena mlada ženska.  
Slovenska knjiga meseca marca 2021
Andrej Stopar: Ameriški Rubikon

Novinar in pisatelj Andrej Stopar je po dolgoletnem poročanju iz Rusije postal dopisnik iz Amerike, natančneje iz Washingtona. Poročanje je prevzel ravno v najbolj razburkanih časih, v drugi polovici predsedniškega mandata Donalda Trumpa. V knjigi so zbrani prispevki, kolumne in razmišljanja prav na to temo nepredvidljivega in povsem drugačnega dogajanja, kot smo ga bili vajeni iz časov prejšnjih predsednikov.
V svojih zapiskih Stopar na dogajanje gleda iz časovne distance in pri tem ugotavlja, da ga nič ni moglo pripraviti na to, kar je v tej pisani državi doživel. Knjiga o portretih ameriškega vsakdana hkrati analizira tektonske družbene spremembe v svetu čez lužo.
Slovenska knjiga meseca decembra 2020
Mӧderndorfer, Vinko: Nova butalska čitanka – Poučne zgodbe iz Butal

Vsi poznamo zbirko humoresk Butalci pisatelja Frana Milčinskega, ki jih je pred več kot 100 leti objavljal v raznih časopisih, v knjižni obliki pa so Butalci izšli šele po pisateljevi smrti. Butalci so prebivalci izmišljenega kraja, imenovanega Butale. Imajo se za zelo pametne in pomembne, čeprav so v resnici precej omejeni. Neprestano tekmujejo s prebivalci sosednjega kraja, Tepanjčani.
Pisatelj, dramatik in režiser Vinko Mӧderndorfer je ugotovil, da Butalci potrebujejo osvežitev, zato jih je posodobil s kombinacijo šegavih zgodb, v katerih pa se še nadalje zrcali ozkoglednost prebivalcev. Časi so se spremenili, značaji in človeška neumnost pa ne kaj dosti. Kvečjemu razvila se je in dobila tudi formalno moč. Nova butalska čitanka nam tako ponuja nov butalski aspekt, pisatelj pa skozi nove humorne zgodbe prikaže svoj pogled na današnjo slovensko družbo.
Slovenska knjiga meseca oktobra 2020
Lucija Stepančič: Naj me kdo zbudi

Ana, študentka umetnostne zgodovine, se odpravi v Firence raziskovati in pisati magistrsko nalogo o baroku. Med raziskovanjem mesta in potikanjem po galerijah spozna skrivnostnega zapeljivca Alessandra in postane njegova lahka tarča. Po strastni, neprespani noči Ana izve, da je Alessandro svojo dušo že davno predal hudiču, njo pa umoril, ne da bi se tega res zavedala. Ljubezenska zgodba se tako obrne v dramatičen vrtinec dogodkov, katere ne veže zemeljski kraj in čas. Kot za šalo preskakujeta stoletja, gibljeta se med svetovi živih in mrtvih ter zraven rešujeta svoje eksistencialne probleme.
Lucija Stepančič v romanu eruditsko povezuje žanre detektivke, kriminalke in ljubezenskega romana z ironijo, sarkazmom in obešenjaškim humorjem.
Slovenska knjiga meseca junija 2020
Branko Šömen: Tišina za oči

Pretresljiva zgodba, ki jo prebiramo v predstavljenem romanu prekmurskega pisatelja, je nastala na predlog dvakratnega oskarjevca hrvaškega režiserja Branka Lustiga. Najprej kot filmski scenarij o koncentracijskem taborišču Auschwitz, a do filmske uprizoritve ni nikoli prišlo. Šömen v svojem romanu opisuje poseben oddelek Sonderkomandosev, jetnikov, ki so bili zadolženi za polnjenje krematorijskih peči s trupli taboriščnikov, pri tem pa niso vedeli, da bodo vsake tri mesece tudi sami prišli na vrsto. Zgodba je sicer izmišljena, ima pa zgodovinsko ozadje v brezupnem uporu Sonderkomandosev v Auschwitzu jeseni 1944. In prav ta dogodek potrjuje, da kljub vsemu trpljenju in stalnem spremljanju totalnega razčlovečenja, vere v sočloveka ni mogoče uničiti.
Slovenska knjiga meseca maja 2020 Bernardka Jurič: 12.000 kilometrov greha

Bernarda Jurič se je s svojim ekstremnim kolesarjenjem po Avstraliji zapisala med najboljše vztrajnostne kolesarke na svetu. Spomladi 2018 je v 27 dneh prekolesarila 5.500 kilometrov od Pertha na zahodni do Sydneya na vzhodni obali Avstralije. Dve poti je opisala v izjemno zanimivi knjigi, ki sicer ni potopisni dnevnik. Je pa napisana zelo neposredno, kolesarjenje po Avstraliji opisuje odkrito, prav tako bralca brez olepševanja seznani z vsemi pripravami, dogajanju na poti, bolečinah in seveda z vsemi posebneži, ki jih na svoji avanturi sreča.
Že samo naslovi poglavij, Garanje na kvadrat, Linija gre v franže, Kraste na riti, In resveratrol veritas, Disk ploščice in smrčanje za Guinnessa, Trenutek pred SOS, Beg iz Faradayeve kletke, vsakega, ki vzame knjigo v roke pritegnejo k branju, kot je avtorico pritegnila dežela tam spodaj …  
Slovenska knjiga meseca aprila 2020 Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba

Suzana Tratnik je slovenska pisateljica, ki je za svoja dela številne nagrade, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada za literaturo. Piše tako za mladino kot odrasle, v svojih delih pa se zna odlično vživeti v nekoliko neobičajne literarne like. V predstavljenem romanu, s katerim se je Tratnikova uvrstila med deset finalistov za nagrado Kresnik, spremljamo dogajanje v mračnem, zahojenem kraju Privežice. Tam po prisilni vrnitvi iz Ljubljane skupaj s svojo zlobno teto Kristo živi glavna junakinja Ariana. Z drugimi lokalci popiva v lokalni gostilni in obiskuje svojo babico Roziko v norhavsu, psihiatrični ustanovi zaprtega tipa, na vrhu hriba. Nekega dne v vas pride mlada etnologinja Vidra, da bi popisala čudne običaje tega kraja, in dekleti se zaljubita. Dogajanje se začne pospešeno razvijati in bralec napeto sledi pravi kriminalni zgodbi …   Slovenska knjiga meseca marca 2020 Vlado Vrbič: Prestreljene sanje

Založba Litera je v letošnjem letu izdala roman Velenjčana Vlada Vrbiča. Roman z naslovom Prestreljena krila je v celoti posvečen življenju Karla Destovnika – Kajuha. Avtor izjemno pronicljivo opiše življenje pesnika, ljubimca, partizana in narodnega heroja ter pri tem bralca brez olepševanj popelje v čas pred in med drugo svetovno vojno.
Od strani do strani postaja vzdušje tedanjega časa vedno bolj otipljivo, bralcu pa pred očmi raste tudi glavni junak in pri tem razkriva svoje otroštvo, odraščanje, ljubezni, pisanje poezije, vse do ilegalnega dela, vstopa v partizane in končno prerane smrti.   Slovenska knjiga meseca februarja 2020 Peter Rezman: Mesto na vodi

Pesnik, pisatelj in dramatik Peter Rezman se je v slovenskem literarnem prostoru uveljavil predvsem kot prozaist, ki v svojih delih najpogosteje obravnava tematike, povezane z rudarstvom in rudarskim življenjem. Rudarstvo je avtor spoznal iz prve roke, saj je dolga leta delal kot elektrikar v rudniku.
Rezman v svojem petem romanu o rudarstvu v Šaleški dolini opisuje dogajanje med letoma 2020 in 2060, ko Velenje dočaka ista usoda, kot jo je v preteklosti doživela vas Družmirje, ki so jo zavoljo rudarstva in energetske stabilnosti države potopili in še danes leži v globinah Velenjskega jezera. A medtem ko je opisana katastrofa v romanu izmišljena, črni scenariji, ki pripeljejo do nje, nikakor niso.   Slovenska knjiga meseca januarja 2020 Alma M. Karlin: Moj kitajski ženin; Roman s Kitajskega

Prvenec svetovne popotnice, prevajalke, pisateljice in poliglotke Alme M. Karlin Moj kitajski ženin ima precej avtobiografskih prvin, vseeno pa ne gre za njeno osebno zgodbo. Karlinova v romanu opisuje del življenja učiteljice in prevajalke Katherine Schulze v Londonu. Junakinja je psihično izčrpana, v njej že tli misel na odrešujočo smrt, ko se vanjo zaljubi nov učenec kitajskega rodu, Xu Yong Lun.
Močna čustva mladega Kitajca jo prevzamejo, pristane na njegovo snubitev, zaradi velikih kulturnih razlik pa se poraja vprašanje, ali se zakon med mladoporočencema lahko srečno konča?
Slovenska knjiga meseca decembra 2019
Slavoj Žižek: Žižkovi vici; Ste že slišali tistega o Heglu in negaciji?

Slavoj Žižek je slovenski filozof svetovnega slovesa, njegovi nastopi so izredno obiskani zaradi popularnega in specifičnega predstavljanja tem, Žižek pa v svoje razlage vedno vključuje humor in vice. Le-te je v knjigi zbral norveški pesnik Audun Mortensen, za slovensko izdajo pa je že obstoječe slovenske prevode poiskal in priredil ter nove prevedel Stojan Pelko, knjigo je izdala Totaliteta.
Gre za zelo razgiban izbor odlomkov, ki jih bralec dojema kot duhovite zgodbe ali anekdote, ki podčrtujejo oziroma ilustrirajo avtorjeva filozofska razmišljanja. Mnogi izmed njegovih vicev so vulgarni, rasistični in politično nekorektni, česar Žižek nikakor ne skriva, hkrati pa so tudi velik vzrok njegove priljubljenosti.
Slovenska knjiga meseca oktobra 2019
Katarina Marinčič: Prikrita harmonija

Slovenska pisateljica, po izobrazbi literarna zgodovinarka, je za roman Prikrita harmonija leta 2002 dobila nagrado kresnik. V njem sta kronološko opisani dve družini, Lipnikovi in Nagličevi. Roman je pisan v kronološkem zaporedju, dogaja se pred obdobjem prve svetovne vojne, med vojno in po njej. Usode obeh družin in zapletene medosebne odnose bralec spozna z več zornih kotov, dogajanja se odvijajo na več lokacijah (Dunaj, Trst, posestvo na Dolenjskem).
Zgodba je lepo berljiva in polna optimizma, kar sodobnemu bralcu zagotovo tudi prija.
Usode posameznikov iz obeh družin, odnosi med njimi ter njihovo odzivanje na različne življenjske situacije so opisani tako subtilno, da si je avtorica prislužila eno najpomembnejših slovenskih literarnih nagrad.
Slovenska knjiga meseca septembra 2019
Karolina Vrtačnik: Diagnoza blondinka

Duhovita knjiga avtorice, ki po rodu prihaja iz Ljubnega ob Savinji, ne bo prepričala zgolj blondink, ampak vse, ki se ob branju radi nasmejejo. Marsikatera bralka bo v številnih komičnih situacijah našla tudi del svojega življenja. Vrtačnikova v njih opisuje zagate ločenke s svojim podmladkom, randije pri 40+, službo in svoja ljubljenčka Lumpija in Mucico. Pravzaprav vsakdanje življenje ločenke, ki pa se zna s svetom, družino, ljubeznijo in kariero soočati z obilico humorja.
Vrtačnikova je je nekaj let direktorica Obrtne zbornice Domžale, v Domžalah tudi živi s svojimi otroci. Pred tem je kot najmlajša urednica v zgodovini Dela zasnovala in vodila Delovo borzo dela, bila je tudi sanacijska urednica Družinskega delničarja.
Slovenska knjiga meseca julija 2019
Milan Vincetič: Lebdeča prikazen = Lebdejča prilika

V letu 2014 so se v vasici Ženavlje na Goričkem spomnili 80. obletnice pristanka stratosferskega balona v njihovi vasi leta 1934. Dogodek je takrat povzročil pravo senzacijo in na kraju dogodka se je zbralo kakih 6.000 radovednežev. Zanimiv dogodek je tudi povod za nastanek po resničnih dogodkih zapisane zgodbe pisatelja Milana Vincetiča. V Ženavljah sta s stratosfernim balonom pristala belgijska raziskovalca prof. Max Cosin in njegov asistent Nere van der Elst.
O dogodku so govorili in pisali ne le v Prekmurju, ampak so medijska in tudi uradna poročila o njem prebirali tako v Ljubljani kot Beogradu. Pisatelj je zgodbo zapisal z veliko mero humorja, v njej pa vendarle zajel duh tistega časa in ljudi, ki so v njem živeli.
Slovenska knjiga meseca junija 2019 Marjan Tomšič: Šavrinke

Roman Šavrinke so najbolj znan roman Marjana Tomšiča, ki letos praznuje osemdesetletnico. Roman Šavrinke je prvič izšel leta 1986, bil ponatisnjen leta 1991, letos je izšla še ena, prenovljena, izdaja tega romana.

Tomšič v svojem romanu opiše realno, zgodovinsko podobo deklet, žena in mater, ki so predvsem od konca 19. stoletja do zaključka 2. svetovne vojne vsakodnevno potovale med Istro in Trstom, kjer so prodajale največ jajca, pa tudi druge kmečke dobrine. Njihov zaslužek je bil pogosto edini vir preživljanja družine. Ker so kot preskrbovalke družin posegle v tedanjo patriarhalno družbo, so bile prej kot pohval deležne številnih očitkov. Osrednji lik romana je Šavrinka Katina iz Gračišča, ob njej pa Tomšič razprostira tudi usode drugih Šavrink.  
Slovenska knjiga meseca aprila 2019 Evald Flisar: Poglej skozi okno

Najnovejši roman priznanega slovenskega avtorja je pisan v drugi osebi in nagovarja občutljivega najstnika, katerega obnašanje je skorajda avtistično, vsekakor pa zelo introvertirano. Zgodba se začne kruto, starša za njegov petnajsti rojstni dan na kolinah zakoljeta pujsa, na katerega je fant zelo navezan.
To povzroči nepopravljiv razkol med njima in staršema, fanta pa potisne nedoumljivim odločitvam naproti. Namerava namreč storiti samomor. Smrti ga reši begunec Ahmed, s katerim razvijeta nenavaden odnos …
  Slovenska knjiga meseca februarja 2019 Avgust Demšar: Otok : Kriminalka

Avgust Demšar je eden najbolj prepoznavnih slovenskih piscev kriminalnih romanov. Priljubljenost med slovenskimi bralci si je pridobil že s serijo šestih romanov o primerih, ki jih rešuje inšpektor Vrenko. Sledila sta romana Miloš (2013) in Pohorska transverzala (2016), v lanskem letu pa je izdal roman Otok.
Kot je že razvidno iz naslova, je dogajanje (v prvem delu romana) postavljeno na samoten idilični otok, kjer štirje pari v kamniti vili preživljajo dopust. Ozračje je sproščeno, dokler morje ne naplavi trupla. V jesenskem Mariboru, nekaj mesecev kasneje, potapljači iz mrzle Drave potegnejo truplo domnevnega samomorilca. Kar potegnejo na plano, preseneti kriminalista Vrenka in ostale vpletene …   Slovenska knjiga meseca januarja 2019 Lenart Zajc: Američanka

Dogajanje romana v tekoče izpisani zgodbi je postavljeno v okolje avantgardnega ljubljanskega gledališča, ki je na robu finančnega propada. Vodi ga Iztok, ki živi v večnem stresu iskanja financ, sponzorjev in umetniško primernih predstav, ki bodo hkrati tudi gledljive. Iz pogostih finančnih zagat mu pomaga njegova sestra dvojčica Ana, ki je odvetnica, specializirana za gospodarsko pravo in prevzeme podjetij.
Pri iskanju rešitve svojega brata poveže z ameriškim poslovnežem. Ta vidi korist v tem, da bi v gledališču zaposlili njegovo mlado razočarano ženo Jenny, igralko, ki je na Broadwayu doživela polom. Iztok in Jenny se zaljubita, vse pa zaplete še kriminalno dejanje s katerim želijo gledališčniki pridobiti denar za ohranitev gledališča. Pripoved je napisana duhovito, lahkotno, pa vendar bralca spodbuja k razmisleku o vprašanjih preživetja ter etike.   Slovenska knjiga meseca decembra 2018
Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset


Pretresljiv in v isti sapi duhovit roman Bronje Žakelj, po izobrazbi diplomirane novinarke, je slovenske bralce osvojil z ganljivo literarno pripovedjo o ljubezni med materjo in hčerjo, o boju mlade ženske z boleznijo, s strahovi, minljivostjo …


Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Malce starejši bralci lahko z nostalgijo prebirajo o takratnem vsakdanu, ki ga zaznamujejo drobnarije, kot so sličice albuma Sandokan, skakanja elastike na dvoriščih, štafeta mladosti, Sarajevske olimpijske igre in nenazadnje cigarete Filter 57 … V vesel otroški svet pa poseže tudi prezgodnja smrt matere, kasneje tudi bolezen pripovedovalke. A v pripovedi ne manjka moči duha, upanja, ljubezni ter predvsem poguma, da se zazreš resnici v oči.  
Slovenska knjiga meseca oktobra 2018
Tone Pavček:  Pesmi in leta = Poems and years

V letošnjem letu mineva 90 let od rojstva enega najbolj priljubljenih slovenskih pesnikov, Toneta Pavčka. Ob tej priložnosti je založba Miš v novi likovni preobleki izdala njegovo pesniško zbirko Pesmi in leta, ki je sicer prvič izšla ob avtorjevi 80-letnici.
Za novo podobo je zaslužna mlada ilustratorka Marta Bartolj, ki je v svojih podobah uspela ujeti Pavčkovo tako značilno lirično mehkobo in jo nadgraditi s sodobnim likovnim pristopom.

Knjigo Pesmi in leta sestavljajo štirje razdelki. Prvi je posvečen zemlji, naravi, druga dva pripovedujeta o ljubezni, četrti pa se nanaša na njegove najtemnejše verze, povezane s smrtjo njegovega sina in tudi pesnika samega.
Slovenska knjiga meseca avgusta 2018
Mirt Komel: Medsočje

Detektivski roman se dogaja v fiktivnem zaselku Medsočje na skrajnem zahodu Slovenije, kamor se na počitek umakne novinar Erik Tlomm. Kmalu po njegovem prihodu pa se zgodi zločin. Mlado županovo hčer Magdaleno najdejo umorjeno in obešeno na lipo na glavnem trgu. Prav na tisto nevihtno noč lipo razkolje strela. Novinar, ki je v Medsočju želel pozdraviti svojo dušo, se namesto tega loti raziskovanja umora, zaradi zapletenega primera pa se mu pri tem pridruži posebna raziskovalka Dante D.
V romanu se prepletajo številni žanri, poleg kriminalke prebiramo še ljubezenski roman z erotičnimi prizori, dnevniške zapise, humorne napise… Zgodba je kljub ne tipično literarnem besedilu napeta in berljiva.
Slovenska knjiga meseca julija 2018
Dragan Potočnik: Pesem za Sinin džan

V romanu se prepletajo tri zgodbe, vsem pa je rdeča nit Iran. Osrednja zgodba pripada mladima zaljubljencema Amirju in Sinin, ki jima turbulentni časi (1974 …) političnih in verskih sprememb v Iranu vzamejo brezkrbnost in drug drugega. Knjiga bralcu ponuja tudi bogato kulturo Irana, zgodbo popotnika, filozofa in pesnika …

Ni naključje, da je roman dobil nagrado Krilata želva 2018 za najboljši potopisni roman, saj kljub temu, da ne gre za klasičen potopisni opis te dežele, ki je avtorja knjige očarala, bralec skozi zgodbo spozna tako zgodovino Irana, kot tudi pokrajino te dežele. Dragan Potočnik je zgodovinar, znanstvenik, raziskovalec, pesnik, pisatelj in popotnik. Potuje tako v globine lastne notranjosti kot v širine daljnih dežel, kar dokazuje tudi njegov prvi roman Pesem za Sinin džan.
Slovenska knjiga meseca aprila 2018


Tadej Golob: Kot bi Luna padla na Zemljo – Biografija Milene Zupančič

Biografija ene največjih slovenskih igralk 20. stoletja, Milene Zupančič ni zapisana v klasičnem, kronološkem smislu. Avtor knjige, Tadej Golob, (leta 2010 je prejel nagrado kresnik, lani pa  napisal največjo bralno uspešnico leta v Sloveniji, kriminalni roman Jezero) rad išče drugačne, izvirne poti pisanja, in zato kronološki zapis naše priljubljene igralke, seveda ni prišel v poštev.

Vsekakor pa se bralec ob branju biografije Zupančičeve lahko poglobi v njena intimna razmišljanja, občutenja in bližnja razmerja. Življenjsko zgodbo Milene Zupančič, ki je izšla pri založbi Beletrina, podoživimo skozi našo polpreteklo zgodovino, pri tem se soočamo tudi z velikimi sodobnimi dilemami. Poročilo o življenju, nad katerim je »Bog ornk roko držal«, je zapisano premišljeno in hkrati tenkočutno, v njem ne manjka duhovitosti.

Slovenska knjiga meseca marca 2018
Štefan Kardoš: Vse moje Amerike

Družinski in hkrati biografski ter avtobiografski roman je uveljavljeni slovenski pisatelj posvetil prekmurskim emigrantom v Ameriko. V romanu se spretno prepletejo usode prebivalcev treh zaselkov goričke vasi Križevci od konca 1. svetovne vojne do prvih let po 2. svetovni vojni, hkrati pa v njem prebiramo o pisateljevih študijskih letih in njegovi rehabilitacije po bolezni.

Sicer pa se hudomušno zapisana zgodba še najbolj izrazito posveča pisateljevem dedu, ki so ga domačini v Križevcih na Goričkem poznali kot Šandorja Amerikanca. Dialogi v Šandorjevi življenjski zgodbi so izpisani v prekmurščini, s čimer je poskrbljeno za široko jezikovno paleto in pravi duh Prekmurske.  
Slovenska knjiga meseca januarja 2018
Aleš Šteger: Neverend

Pesnik in pisatelj, esejist in publicist, organizator in urednik Aleš Šteger je avtor povsem svežega slovenskega romana z neobičajnim angleškim naslovom Neverend, ki bi ga lahko prevedli v Nikolikonec. Poetični in hkrati družbenokritični roman se posveča vprašanju, kaj bi se naši mali državici utegnilo zgoditi, ali pa se nam do neke mere celo že dogaja.

Dogajanje je postavljeno v napeto situacijo trgovinskih vojn EU s preostalim svetom, Slovenija pa je poleg tega pred volitvami. Tudi junakinja romana, mlada pisateljica, se sooča s krizo na več področjih. Na kariernem, ljubezenskem in finančnem področju. Zaradi finančne stiske sprejme honorarno službo vodenja delavnic kreativnega pisanja v zaporu. Medtem v Ljubljani vlada kaotično stanje shodov za in protestov proti, ekstremizem vseh vrst narašča, prostor osebne svobode posameznika pa se krči in umika navznoter. Kot številni drugi, ki ne znajo ali nočejo igrati umazanih političnih iger, tudi mlada pisateljica vedno hitreje drsi v nevarno družbeno brezno.
  Slovenska knjiga meseca oktobra 2017
Mirana Likar: Babuškin kovček

Družinska saga je romaneskni prvenec slovenske avtorice, ki je do sedaj izdala že tri zbirke kratkih zgodb (Sobotne zgodbe, Sedem besed, Glasovi). Roman zajema celotno minulo stoletje, skozi njega pa spoznamo štiri generacije žensk ene rodbine. Niz pripovedi o njihovem življenju zajema njihov tako intimni kot zgodovinski lok dogajanja v medvojnem in povojnem času. Skozi pripovedi pa spoznavamo vse štiri ženske, od katerih je vsaka vpeta v drug čas, poklic in celo družbeni sloj, a njihova različnost je le navidezna. V Babuškinem kovčku najprej spoznamo Bibi, žensko v najboljših letih, ki je v najstniških letih odšla od doma in se vrnila šele, ko je bila mama na smrtni postelji. Z njo se začne »odpiranje babuš«, osebnostnih kovčkov vseh štirih protagonistk romana …   Slovenska knjiga meseca septembra 2017
Dušan Jelinčič: Zvezdnate noči

V letošnjem letu je izšel ponatis Jelinčičevega alpinističnega romana Zvezdnate noči iz osemdesetih let, ki je bil takrat popolnoma razprodan. Knjiga si je v času do danes zaslužila naziv “najbolj nagrajene slovenske knjige sploh”.
Jelinčič je bil član ene najuspešnejših odprav v zgodovini alpinizma, jugoslovanske odprave v Karakorum leta 1986, člana odprave sta bila takrat tudi Tomo Česen in Viki Grošelj.
Takrat so naši alpinisti osvojili dva osemtisočaka in opravili prvenstveno smer na K2, Jelinčič pa je bil tudi priča ene večjih tragedij, ko je tu v eni sami sezoni umrlo 13 alpinistov.  V romanu avtor opisuje podvige odprave, željo po osvojitvi vrhov in tudi tesnobne občutke strahu, samotne misli ter svet smrti, ki potrpežljivo čaka na napačen korak alpinista.   Slovenska knjiga meseca avgusta 2017
Igor Karlovšek: Bahamski dokument

Priljubljen slovenski avtor je tokrat posegel na področje tajkunov in njihovih finančnih mahinacij, ki so v letih krize izčrpale Slovenijo in ji naredile bančno luknjo. Glavna junakinja je 34-letna okrožna tožilka Andreja Bajc, ki je izbrana, da začne pogajanja s finančnim mogotcem Primožem Levstikom, ki je oznanil, da se želi pogajati z vlado o pol milijarde evrov premoženja, ki ga je po mnenju tožilstva nezakonito odpeljal iz države. Andrejo pot vodi v Frankfurt in od tam na Finsko ter naprej do Bahamov. Izkaže se ne samo to, da ima sestro, za katero ni vedela, temveč tudi to, kdo je v resnici njen oče. Vsa nova spoznanja jo spravijo v velike načelne in moralne dileme, s katerimi se do zdaj ni ukvarjala. Roman o naši žgoči družbeni stvarnosti je hkrati tudi družinska drama. Berljivo in aktualno.
Slovenska knjiga meseca julija 2017

Lara Paukovič: Poletje v gostilni

Glavna protagonistka romana Poletje v gostilni je Nastja, študentka slovenščine in sociologije, ki se po neuspešnem iskanju službe v svoji stroki, zaposli v srbski gostilni, nekje na ljubljanskem obrobju. S tem pade v svet, popolnoma nasproten tistemu, ki ga je kot naduta intelektualka, poznavalka slavistike, živela vse svoje študijsko obdobje. Slovnične napake v meniju, »južno« zveneč govor zaposlenih, vse to in še kaj, jo opominja, da ji v tem svetu vsa njena izobrazba pravzaprav nič ne koristi. Za piko na i pa postaja vse bolj zagledana v enega izmed natakarjev … Poletje v gostilni je lahko zgodba o izkušnjah kateregakoli slovenskega mladega intelektualca, ki mu vstop v realni svet zamaje ustaljene predstave o rožnato obarvani in strogo začrtani prihodnosti.
Slovenska knjiga meseca maja 2017

Gašper Kralj: Rok trajanja

Prvenec Gašperja Kralja, doktorja socialne antropologije, se je s še precej nepopisano tematiko paliativne oskrbe uvrstil med deset del, ki se bodo potegovala za prestižno slovensko nagrado kresnik. Zgodba opisuje podrobnosti smrti in umiranja, hkrati pa se osredotoča na drsenje prvoosebnega pripovedovalca v norost. Osrednji junak romana je negovalec umirajočih, ki ga pokličejo v zadnji fazi, ko svojci odpovejo. Junak se v romanu predstavi kot profesionalec, ki s hladno zbranostjo, brez vmešavanja čustev, priskoči na pomoč. Da pa bi ublažil tesnobo, ki ga obhaja med delom in po njem, piše dnevnik. Ko dela z umirajočimi, je videti, da ima stvari bolj ali manj pod nadzorom, ko je sam, pa se zdi, da se mu počasi podira svet.

V svojih razmišljanjih podrobno opisuje obsmrtne prizore in spremljajočo grozo svojcev, in zdi se, da roman v tej plasti govori o tem, kako smo pred smrtjo vsi nemočni, ob izgubi bližnjega pa se zavemo tudi lastnega minevanja.
Slovenska knjiga meseca marca 2017

Tone Peršak: Stanja

Roman prinaša zgodbo moža in žene, ki v nobenem pogledu ne ustrezata tradicionalnim predstavam o zakonskih parih. Sta predstavnika izobražene generacije srednjih let, v službah uspešna in ustvarjalna, tudi gmotno dobro preskrbljena z moderno opremljenim, prostornim stanovanjem in počitniško hišico na deželi. Njuno življenje je zavezano predvsem karieri in hedonizmu, v katerem z ženine strani ni želje po otrocih in kjer komunikacija temelji večinoma na medosebnem obtoževanju in nasprotovanju. Glavna protagonista romana vztrajata drug z drugim, četudi v tem ne vidita globljega smisla; kot tudi ne v tem, da bi poskusila živeti drugače. Seveda pa to ne pomeni, da sta obupana; živita preprosto onkraj nekaterih običajnih razmislekov, vrednot in ciljev.
Slovenska knjiga meseca januarja 2017


Mojca Kumerdej: Kronosova žetev

Roman slovenske pisateljice, filozofinje in publicistke je postavljen v konec 16. stoletja, geografsko pa v notranjeavstrijske dežele, torej na območje današnjega slovenskega prostora. Bralec takoj stopi v sredo srditih bojev za prevlado med protestantskimi deželnimi stanovi in katoliško habsburško oblastjo. Roman, v katerem se razgibano prepletata zgodovina in fikcija, se osredotoči na knezoškofa Wolfganga, ki je poslan na naše ozemlje, da ga očisti protestantov in vseh nečistih duhov, ki nad ljudstvo prinašajo vse možne nadloge. Avtorica v zgodbo spretno vplete zanimive filozofsko-teološke pogovore Wolfganga s svojim mladostnim prijateljem grofom Friderikom, ki odstirajo pravi obraz katoliške oblasti. Vzporedno pa bralec spoznava tudi razmišljanje navadnih ljudi, ki so predstavljeni kolektivno v eni osebi kot ljudstvo, ter izjemnih posameznikov, ki se upirajo prevladujoči miselnosti in načinu življenja.
Slovenska knjiga meseca decembra 2016

Dušan Škodič:  Ljudje v gorah

Zbirka zgodb Ljudje v gorah prinaša petnajst zgodovinskih zgodb, vpetih v gorsko okolje. Knjigo je izdala Planinska založba, vse zgodbe v njej pa so popestrene z odličnimi ilustracijami. V ospredju zgodb, katere avtor pripoveduje humorno in življenjsko trpko, je preprost posameznik, prepuščen naravi na milost in nemilost. Bralec prebira zgodbe, med drugim zaznamovane z nevihtami, potresom na avstrijskem Koroškem in ne nazadnje morijo prve svetovne vojne. Zgodbe so podkrepljene s preverjeno zgodovinsko podlago in dodatnimi pojasnili, avtor pa se času in krajem, o katerih govori, približa tudi jezikovno.  
Slovenska knjiga meseca septembra 2016

Marjan Žiberna: Norma

Skozi prvoosebno pripoved spoznamo tekača, katerega športna pot je že v zatonu. Ko zaradi bolezni pristane v bolnišnici, se odloči spremeniti način življenja in začne načrtno trenirati v želji, da bi dosegel olimpijsko normo. Poln športne energije je tudi zaradi sveže ljubezni do ženske, ki jo je srečal med bivanjem v bolnišnici.
Skozi njegovo pripoved bralec razkriva nenavadno ljubezensko zgodbo, zaznamovano z nerazčiščeno bolečino iz preteklosti, hkrati pa se tudi sam razmišlja o tem, koliko smo pripravljeni tvegati, da bi dosegli, kar si želimo že od mladih nog. Pravi tekaški roman je romaneskni prvenec medijskega multipkratika, nagrajenega publicista in avtorja turističnih vodnikov Marjana Žiberne.   Slovenska knjiga meseca julija 2016
Miha Mazzini: Otroštvo

Roman Otroštvo, za katerega je Mazzini prejel Delovo nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta 2015, je avtor podnaslovil kot »avtobiografski roman v izmišljenih zgodbah«. S tem med drugim implicira, da gre za knjigo, ki je svojstveni preplet stvarnega in fikcijskega, slednji je po mnenju bralcev sicer izrazitejši. Osrednja oseba romana je versko blazna babica, ki kar naprej umira, pa spet oživi, ker njene »usodne« bolezni vendarle niso tako zelo usodne. Avtor se v romanu spominja še svojih  (pre)pogumnih prijateljčkov iz dvorišča, večno odsotne mame in stricev, med katerimi igra očetovsko vlogo Vinko. V Mazzinijevi pripovedi je zelo pomembna doživetost, s katero podaja pretresljivo zgodbo o odraščanju psihično in fizično zlorabljenega in zapostavljenega otroka, razpetega med versko blazno babico in manipulativno, nedoraslo in tudi po svoje omejeno mamo.   Slovenska knjiga meseca junija 2016
Mirt Komel: Pianistov dotik

Pianistov dotik je romaneskni prvenec pisatelja in filozofa Mirta Komela. Z njim se avtor poteguje za prestižno književno nagrado kresnik, s katero časopisna hiša Delo podeljuje priznanje za najboljši roman preteklega leta.
Glavni protagonist Gabrijel Goldman se nahaja v newyorški bolnišnici po skrivnostnem dogodku, ki sproži fobijo pred dotikom. Za njegovo stanje bi lahko bila kriva nesrečna ljubezen, mogoče celo brezdušno, mehanično udarjanje klavirskih strojev, ki grozijo, da bodo glasbi ukradli dotik z dušo. V bolnišnično sedanjost se vpleta predzgodba čudaškega čudežnega otroka, nato demonično obsedenega genija. Bralec tako prebira zgodbo, ki se na eni strani spogleduje s filozofskim romanom, na drugi strani pa z emocionalno ljubezensko zgodbo. Vse skupaj pa je bogato začinjeno z izjemno doživetimi opisi najbolj neverbalne umetnosti – glasbe.
  Slovenska knjiga meseca maja 2016
Marijan Eiletz: Krik brez odmeva

Za roman, katerega zgodba se prične pred drugo svetovno vojno v Mariboru, in se po vojni odvija v Argentini, je avtor v lanskem letu prejel literarno nagrado Svetlobnica, katero podeljuje Založba Družina. Glavni lik zgodbe je štiridesetletni Pavel, ki je bil med drugo svetovno vojno kot gimnazijec mobiliziran v italijansko vojsko in je kasneje ušel k partizanom. Ker se z njihovo ideologijo ni strinjal je nazadnje pristal med domobranci. Zato se po vojni umakne najprej v Italijo nato pa v Argentino. Tam sreča mladostno prijateljico Ano iz Maribora, kateri je njegov oče v tistih nevarnih letih rešil življenje. Pavel se ji izpove in se tako poskuša rešiti težkih okovov svoje preteklosti. Med njima se razvije ljubezen. Žal pa jima tudi sedanjost ni naklonjena, družinska sreča Pavla in Ane se tragično konča zaradi vladajočega diktatorskega režima v Argentini.
Devetdesetletni avtor, ki živi v Argentini, je zgodbo delno zgradil na svojih osebnih izkušnjah in pričevanjih svojih znancev.
Slovenska knjiga meseca aprila 2016


Marcel Štefančič, jr.: Počnite, kar hočete, samo ubogajte!; Eseji o življenju v času smrti

Marcel Štefančič je v zadnjih letih napisal več med bralci dobro sprejetih esejističnih knjig, za svojo zbirko Kdor prej umre, bo dlje mrtev je prejel tudi Rožančevo nagrado.
V svoji novi esejistični knjigi bralca popelje čez paradokse in bizarnosti sodobnega časa. S svojim nezmotljivim čutom za družbeno realnost opozarja družbene paradokse, kot je med drugim neetično ravnanje mednarodnih korporacij, katerih delovanje je usmerjeno v zmanjševanje zaposlovanja in hkrati na spodbujanje potrošništva. Avtor v knjigi razmišlja »o vlogi države in posameznika v življenju sodobne družbe, kdo ter v kolikšni meri mora prevzeti odgovornost za svoje bivanje in svoja dejanja, in kako na življenje v Sloveniji vpliva tako globalizacija s svojimi vse bolj napadalnimi finančnimi institucijami na eni strani in vse bolj agresivnimi mediji ter socialnimi omrežji na drugi«.
Slovenska knjiga meseca januarja 2016

Jela Krečič: Ni druge

V leposlovnem delu Ni druge se avtorica Jela Krečič loteva klasične teme – ljubezni ter zapletenih medčloveških odnosov v sodobnem času. Glavnega protagonista  Matjaža, fotografa Dela, po sedmih letih zapusti dekle Sara, zaradi česar se odloči, da bo pot nazaj do njenega srca poiskal preko novega ljubezenskega razmerja. Toda njegov načrt se izkaže za precej trši oreh, kot je pričakoval. Začne se komična ljubezenska odisejada po znanih ljubljanskih lokalih, v družbi njihovih trdoživih obiskovalcev, obisk sodelavcev na Krasu, množično “romanje” v Jajce z druščino upokojencev in obisk Hvara. A Matjaž vedno znova prihaja do sklepa, da zanj ni druge od bivše. Ali se mogoče moti?
Slovenska knjiga meseca decembra 2015

Tomo Podstenšek: Tihožitje z mrtvo babico

Peti roman mladega družbenokritičnega pisatelja opisuje tipično situacijo slovenske družine, prepire glede dediščine. Glavni akter romana Tone se spopada z nasprotjem podeželja in zapuščine njegovih prednikov ter mesta, kjer živi s svojo družino. Zanimiva mešanica karakterjev, opisana s pravo mero črnega humorja, bralca popelje v zgodbo, v kateri Tone podeduje staro, razpadajoče posestvo svojih staršev na vasi. Medtem ko on, nostalgično preureja staro hišo v vikend in se poskuša vključiti v vaško življenje, njegova žena noče niti slišati za domačijo, zato mu svetuje prodajo. Tu sta še sin in hči, ki v dediščini vidita le denar.
Nasprotujoči si interesi ter posledični prepiri hitro skrhajo družinske odnose in Toneta prisilijo k razmišljanju, kdo so v resnici naši najbližji, kdo smo mi sami, kje se zares konča preteklost in kje začne prihodnost?
Slovenska knjiga meseca oktobra 2015



Zoran Šteinbauer: Tri lune

Najnovejši roman slovenskega avtorja Zorana Šteinbauerja je tankočuten preplet zelo različnih usod, karakterjev in temperamentov glavnih protagonistov. Tanke meje med vidnim in nevidnim, magičnim in resničnim, etičnim in brezsramnim se vse bolj cefrajo. Pritlikava deklica Delfina na kmetiji že vse življenje neguje bolne sorodnike in zatajuje svoje želje in potrebe.
Starejšemu moškemu, znanstveniku Krištofu, po prestani zaporni kazni nikakor ne uspe, da bi se enakovredno vključil v družbo, mlajšemu Adamu, zelo naivnemu in preprosti duši, pa je umrla mama in je ostal sam v hiši, kjer straši. Ko se odločijo, da bodo življenje vzeli v svoje roke, se srečajo.

Po stažu mlado pisateljsko pero je slovenski literarni prostor obogatilo s tenkočutnim prepletanjem treh različnih, a vendarle tako zelo podobnih zgodb junakov, ki dokažejo, da s(m)o skupaj lahko močnejši.
Slovenska knjiga meseca septembra 2015

Irena Štaudohar: Magija za realiste

Magija za realiste je knjiga esejev novinarke Dela Irene Štaudohar, v kateri avtorica v devetnajstih esejističnih razmišljanjih bralca popelje na miselno potovanje o bistvenih zadevah življenja. Eseji govorijo o različnih človeških stanjih, čustvovanjih, zbirka odpira kompleksne teme, med drugim o življenju, o dvomu, o možganih,  politiki in celo o dolgčasu. Magija za realiste je filozofska in terapevtska knjiga, saj govori o človeški volji in njeni moči, avtoričino pisanje pa je navdihujoče, in ne nazadnje, njena razmišljanja izvirajo iz knjig.
Knjiga je nominirana za letošnjo nagrado za najboljšo esejistično zbirko, Rožančevo nagrado 2015, ki jo podeljuje Društvo Marjan Rožanc.